|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
admin
Administrator foruma
Pridružen/-a: 03.12. 2012, 09:43
Prispevkov: 1276
|
 Objavljeno: 22 Apr 2015 13:58 Naslov sporočila: MKGP(direktorat RS gozdarstvo lovstvo in ribištvo)odgovarja: |
 |
|
Spoštovani,
na podlagi predloženih vprašanj na dan 01.04.2015 podajamo odgovore na tista vprašanja, ki so v sklopu pristojnosti ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, direktorata RS za gozdrarstvo, lovstvo in ribištvo. Odgovarja gospod Sašo Novinec.
VPRAŠANJE ŠT. 1
bi sam mnenje za naravno odganjanje letečih ujed.?
mam sicer v bližini gnezdo vran ki bojo letos valile, upam,sam to ne bo dovolj.
ODGOVOR ŠT. 1
Za ujede je bilo odgovorjeno s strani ARSO. Ne razumem pa vprašanja, v kolikor je sploh postavljeno, glede vran.
VPRAŠANJE ŠT 2
Mene pa zanima zakaj se škoda od lisic na nelovnih površinah ne izplačuje, od zaščitenih živali se pa izplačuje. Tako mi je povedal na Zavodu za gozdove ko sem prijavil škodo in smo mogli napisat da je bil dihur če sem hotel denar.
ODGOVOR ŠT. 2
Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov) določa, da Republika Slovenija odgovarja za vso škodo, ki nastane na nelovnih površinah, vendar pa ji pri tem potrebno upoštevati razlage sodišč glede škode na nelovnih površinah (gre za škodo povzročeno direktno nelovni površini, torej na nepremičnini oziroma na stvareh, ki so trajno spojene s površino).
Tako sodišče v obrazložitvi sodbe št. VIII Pg 295/2006 med drugim navaja: »Resda so nelovne površine iz 10. člena ZDLov površine vseh javnih cest (1. odstavek tč 9), vendar se po prepričanju sodišča tretji odstavek 54. člena* uporablja zgolj za škodo, ki jo je povzročila divjad na površinah javnih cest…« Še bolj natančno sodišče raztolmači omenjeno situacijo v obrazložitvi sodbe št. I P 1022/2010, kjer navaja: »Nelovne površine določa 10. člen ZDLov, med njimi v zadnji alineji tudi površine vseh javnih cest, vendar zakon tu nima v mislih kraja/lokacije, kjer je do škode prišlo, temveč govori o škodi, ki jo divjad povzroči nelovni površini, npr. obgrize drevesa ali rastje v vrtu ali parku, itd., kar si je življenjsko lažje predstavljati kot škodo, ki jo povzroči javni cesti, vendar je tudi tu možna, zato je ZDLov ne izključuje.«
Iz razlage sodišča torej izhaja, da je Republika Slovenija, kot izhaja ZDLov, odgovorna za škodo na nelovni površini v primerih, ko je škoda povzročena direktno nelovni površini, torej na nepremičnini oziroma na stvareh, ki so trajno spojene s površino (drevesa, rastje v vrtu ali parku – torej materialno škodo). Škoda je stranki nastala na avtomobilu in na zdravju, kar pomeni, da škoda ni nastala direktno nelovni površini.
VPRAŠANJE ŠT 3
mel sem pokol gosi 3 samice in 1 samca. kar je ostalo sem nekaj prodal nekaj dal v rejo ( posodil prijateljem). zanima me kakšne pasti, če sploh lahko kakšne uporabim.
gosi so živele na prostem ograjene z mrežo visoko 1.3m , pod milim nebom. zatočišče je bilo mišljeno kot umik pred morebitno točo, drugače pa kot gnezdo in da je bilo zrnje pod streho. nikjer ni bilo spodkopano. pod mrežo, kot znak da bi hotelo kaj prit do njih ( drugače je pri tleh dobro zaščiteno)
lisica je 100% izključena.
mislim da je šlo za kuno oziroma vrsto kune ( MINK, glede na youtube posnetke je skoraj bolj krvoločen kot kuna )
napadi so se vrstili vsak dan dokler so bile gosi žive po drugem napadu sem jih uspel odmaknit iz dvorišča prej žal ne saj nigdar nisem imel gosi zaprtih ( razen ko je bila ptičja gripa, kakršnakoli je že bla , in posledično prostora)
od vseh 4 gosi nisem našel nikjer glave, so pa bile požrte pri vratu v telo.
prvi napad ( požrta pri vratu - samec)
2.napad ( ubilo tri samice nobena požrta)
3.napad nastavil ubito gos za vabo. past je plenilec obšel in gosko požrl pri vratu v telo, kasneje so se ulovili samo naši domači mački.
kokoši so od tedaj zaprte čez noč.
o plenilcu pa ne duha ne sluha.
je pa to v 15 letih kar sem imel prvič da se je sploh kaj spravlo na gos, pa tudi je bila že med njimi lisica v samem začetku kar so bile gosi pri hiši. je lisica odnesla raco. potem pa izboljšave na ogradi in je bil mir
željo po tem da bi ujel plenilca imam samo zato da bi vedel kaj je bilo. da veš kako se boriti v prihodnosti.
ODGOVOR ŠT. 3
V skladu z ZDLov lahko pasti uporablja le lovec, razen pri lovu na navadnega polha, kjer mora imeti tisti, ki ga želi loviti, polharsko dovolilnico. Pri lovu na lisico, kuno zlatico in kuno belico, pižmovko, nutrijo in polha se lahko uporablja past »dvigalka« (past, pri kateri divjad nastavljeno vabo dvigne oziroma potegne, pri čemer past divjad takoj usmrti).
VPRAŠANJE ŠT 4 no pa še eno vprašanje. TO JE ZA TRŽNI INŠTEKTORAT
pred časom so, morda še, hodili inšpektorji okrog ljudi ki vzgajajo okrasne ptice ( kanarčki, papige, itd) po štajerskem.
razlog je bil prodaja preko internetnih strani. razlog neplačevanje davka.
kako je kaj z tem?
a nene vsakdo plača davek ko kupi hrano za živali, opremo,razne veterinarske usluge, pa 10 drugih zadev ko zdaj sploh ne pomislim. makar si hrano za živali sam vzgojiš doma, ima vsak neke stroške z tem ( nakup semena, škropiv itd.) in obenem plača davek. ali bi moral bit še ddv na žival? PRISTOJEN TRŽNI INŠPEKTORAT
VPRAŠANJE ŠT 5
Obstaja kakšen preventiven ukrep, s katerim lisica ne prihaja več na obiske. Ne mislim na mrežo, ampak morda kakšna sredstva proti odganjanju itd.
ODGOVOR ŠT. 5
Poleg dobro ograjene varovane površine, kjer mora biti ograja tudi vkopana ali pa pritrjena na trdno površino, ni drugim preventivnih ukrepov, razen mogoče psa čuvaja.
VPRAŠANJE ŠT 6 Uporabniku zelo pomembno vprašanje.
1. Kaj storiti in narediti če nam lisica, kuna, kanja... ropa oz. pobija živali?
2. Kaj storiti če katero od teh živali ujamemo?
ODGOVOR ŠT. 6
V kolikor je povzročitelj divjad (lisica, kuna belica, kuna zlatica, jazbec, …), potem je odgovor glede odškodnine enak odgovoru št. 2. Ko nastopi škoda na domači živali, naj oškodovanec o tem takoj obvesti krajevno pristojnega upravljavca lovišča (lovska družina ali upravljavec lovišča s posebnim namenom), ki lahko izvede odstrel oziroma odlovi divjad. V
kolikor je potrebno izvesti odstrel ali odlov na nelovni površini, potem lahko, zaradi preprečitve škode od divjadi, le tega odobri lovski inšpektor.
V ZDLov je določeno, da je prepovedano dotikanje, prenašanje ali prilaščanje najdenih osebkov vseh vrst divjadi ter razdiranje gnezd in pobiranje jajc pernate divjadi, razen v primerih, ko se jih lahko s prenosom na bližnje varno mesto v naravnem okolju zavaruje pred uničenjem. Najditelj je dolžan čimprej prijaviti upravljavcu vsak primer najdbe onemogle ali poškodovane divjadi, ogroženega mladiča ali gnezda.
VPRAŠANJE ŠT 7
Kaj narediš z ujetim škodljivcem?
ODGOVOR ŠT. 7
Odgovor je enak drugemu delu prejšnjega odgovora.
Uredila in pripravila: Admin, Matej Vreček in višji svetovalec II. na direktoratu za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo RS gospod Sašo Novinec . |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group
|
Forum
Pogosta vprašanja
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava/Odjava
