|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
kmetija
Pridružen/-a: 17.02. 2013, 18:31
Prispevkov: 47
Kraj: Cerkno
|
 Objavljeno: 27 Jan 2014 17:10 Naslov sporočila: Pasme ovc |
 |
|
Jezersko-solčavska pasma ovc (JS)
Jezersko-solčavska ovca je ena od štirih slovenskih avtohtonih pasem ovc. Redijo jo tudi v drugih državah, kjer za pasmo uporabljajo naslednja poimenovanja:
- Avstrija - Kärntner Brillenschaf
- Nemčija - Brillenschaf
- Italija - Villnöser Brillenschaf
- Švica - Spiegelschaf
Jezersko-solčavsko ovco odlikujejo poliestričnost, anestričnost, prilagojenost na naše okolje, lahke jagnjitve, dober materinski nagon ... Je zelo primerna za ekološko in intenzivno rejo. Pri tem je potrebno poudariti, da lahko ob dobrih pogojih (primerna prehrana) priredimo več jagnjet z oplemenjeno jezersko-solčavsko ovco.
Jezersko–solčavska ovca je nastala s križanjem primitivne domače bele ovce z bergamaško in padovansko ovco. Ima značilen izbočen profil glave, ki ga je dobila po bergamaški ovci in kakovostno volno, ki jo je podedovala po padovanski ovci. Ocenjena velikost populacije je okoli 17.000 ovc.
Po letu 1962 so bili poskusi merinizacije jezersko-solčavske pasme, ki jih na srečo večina rejcev ni sprejela. Na Jezerskem in na najvišjih solčavskih kmetijah so ohranili jezersko-solčavsko pasmo, kakršna se je izoblikovala v prejšnjih stoletjih in je postala znana ter cenjena v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Kot taka je jezersko–solčavska ovca slovenska naravna in kulturna dediščina, ki smo jo dolžni ohraniti. Poleg tega je izjemno dragocena tudi z rejskega stališča. Poleg velike rodnosti omogoča tudi celoletno prirejo jagnjetine, kar je pomembno že sedaj in bo verjetno še bolj v prihodnosti.
Živali jezersko-solčavske pasme so večinoma bele barve, pojavljajo pa se tudi črne, temno rjave in pisane oziroma črno bele. Pri belih ovcah je zaželena temna barvna lisa okrog oči (''očala) ali pod očmi (''solza'') ter na konicah ušes. Za pasmo je značilna konveksna oblika glave. Živali so srednje velikosti, imajo velika viseča ušesa ter dolg, z volno poraščen rep, ki sega pod skočni sklep. Hrbet je močan in dolg, noge so čvrste in dolge, tudi sabljaste, kar ji omogoča dobro hojo po strminah gorskih pašnikov. Volna je zelo neizenačene kakovosti s premerom vlaken od 25 do 40 mikronov. V runu je veliko resice, ki ni zaželena. Pasma je odporna in prilagojena našemu okolju.
Ovni jezersko-solčavske pasme dosegajo višino vihra > 70 cm, ženske živali malo manj, medtem ko je njihova telesna masa < 100 kg, pri ovcah pa se giblje med 65 – 70 kg.
Jezersko-solčavska ovca je plodna vse leto (celoletna poliestričnost) in se mrka kmalu po jagnjitvi, tudi če mladiči še sesajo. Večina ovc se mrka že prvi mesec po jagnjitvi. Odlika te pasme so lahke jagnjitve in pogosti dvojčki. Tako je povprečna velikost gnezda 1.4 do 1.5 jagnjet. Ovce imajo dobro izražene materinske lastnosti in dobro skrbijo za rojena jagnjeta. Zaradi dobre plodnosti je pasma zelo primerna za gospodarsko križanje z mesnimi pasmami. Spolna zrelost za oba spola je od 6 mesecev starosti dalje.
Oplemenjena jezersko-solčavska pasma ovc (JSR)
Oplemenjena jezersko–solčavska ovca je edina slovenska tradicionalna pasma ovc in je med vsemi pasmami ovc v Sloveniji najštevilčnejša. Redijo jo predvsem za prirejo mesa, volna kot stranski proizvod pa postaja vedno bolj cenjena. Ocenjena velikost populacije je okoli 60.000 ovc.
Pasma je nastala z oplemenjevanjem domače jezersko-solčavske ovce z romanovsko pasmo z namenom povečati plodnost. Oplemenjevanje, ki se je začelo v letu 1982 je dalo tip ovce, ki je primeren za intenzivno rejo za meso in za gospodarsko križanje. Po romanovski pasmi je podedovala dobro plodnost, po domači ovci pa prilagodljivost našim razmeram. Ovce se mrkajo v kateremkoli letnem času, kar je izjemna lastnost (poliestričnost), ki jo je potrebno ohranjati. Spolno lahko dozorijo že pri starosti štirih mesecev, običajno pa pri starosti šestih mesecev. Jagnjijo trikrat v obdobju dveh let. Ovce se lahko mrkajo že prvi mesec po jagnjitvi, tudi če mladiči še sesajo.
Pasma se dobro prilagaja raznim klimatskim spremembam, dobro prenaša mraz, vročino, prilagodi se nadmorski višini in nagibu površin. V bolj intenzivnih tehnologijah reje pasma dosega visoko plodnost in jagnjeta visoke priraste ter odlično vitalnost. V gnezdu so dva do trije mladiči, ki so zelo vitalni. V boljših rejah se rojevajo tudi četvorčki in petorčki. Ovce imajo dobro izražene materinske lastnosti in dobro skrbijo za rojena jagnjeta. Zaradi dobre plodnosti je pasma primerna za intenzivno rejo za meso in gospodarsko križanje. Ovce imajo dober materinski nagon, zaradi česar je tudi poginov jagnjet malo. Zaradi opisanih dobrih proizvodnih lastnosti in prilagojenosti našim razmeram je pasma razširjena po celotnem območju Slovenije.
Telesna masa ovc znaša od 65 do 75 kg, ovnov pa okoli 90 kg, lahko tudi več. Živali imajo kratka ušesa in krajši rep, katerega dolžina je odvisna od deleža romanovske pasme. Nosni profil glave je rahlo izbočen ali raven (manj izbočen kot pri JS), ki daje videz plemenitega in živahnega temperamenta. Trup je srednje širok in skladen, noge so v primerjavi z jezersko-solčavsko ovco krajše in niso poraščene z volno. Hrbet je dolg in čvrst, ravnih linij. Volna je večinoma bele barve, zaradi deleža romanovske pasme pa so pogoste tudi pisane, rjave in črne ovce. Trebuh je običajno pokrit s finimi nitmi, prednje noge so obrasle z volno do sredine radiusa, zadnje pa do skočnega sklepa. Obraslost z volno je dobra, po trebuhu in spodnjem delu nekoliko slabša. Imajo nemastno in srednje valovito volno. Volna je slabše kakovosti, premer vlaken je od 30 do 40 mikronov. V runu, posebno okrog vratu in prsnem predelu, je veliko resnice, ki ni zaželena.
Teksel pasma ovc (T)
Teksel je izredno mesnata in omišičena pasma ovc, ki izvira z otoka Texel na Nizozemskem, kjer je nastala iz domače pasme z delnim križanjem z angleškimi pasmami. Je bela, velika in zelo mesnata ovca. Ovce tehtajo od 70 do 80 kg, ovni od 100 do 120 kg. Ovce te pasme imajo zelo močno razvito mišičje hrbta in stegen. So bele barve, volna je izenačena, srednje kakovostna. Spolna aktivnost ovc teksel pasme je sezonska.
Obstaja nevarnost težjih jagnjitev, zato je s texel pasmo priporočljivo križati le zelo plodne pasme, pri katerih so zaradi velikih gnezd jagnjeta lažja. Priporočljivi so pripusti texel ovna na starejše ovce (izogibajmo se pripustov na jagnjice), tako ne bo nevarnosti za težave pri jagnjitvah.
Ta pasma je primerna za gospodarsko križanje pri čemer ovne teksel pasme pripuščamo na zelo plodne ovce npr. ovce oplemenjene jezersko-solčavske pasme. Rezultat takšnega križanja je veliko število jagnjet (po materini strani), ki dobro priraščajo in so lepo omišičeni in mesnati (po očetovi strani). Takšna jagnjeta niso primerna za nadaljno rejo ampak se redijo izključno za prirejo mesa. Pri velikih gnezdih ni pričakovati tako velikih težav z jagnjitvami kot pri reji v čisti pasmi.
Belokranjska pramenka - pasma ovc (BP)
Belokranjska pramenka je ena od slovenskih avtohtonih pasem ovc, ki je namenjena prireji jagnjet. Ime je dobila po največji slovenski regiji na jugovzhodu Slovenije. Nekoč so jo redili na obeh bregovih reke Kolpe, predvsem v hribovitih in kraških predelih Bele krajine, kjer so še danes razmere za kmetovanje zelo slabe. Pasma je danes najbolj razširjena na območju Adlešičev, Črnomlja in Vinice. Belokranjska pramenka je skromna in odporna ovca, dobro prilagojena na kamnite kraške pašnike. Ovce te pasme tehtajo okrog 50 kg, ovni malo več, vendar le izjemoma več kot 65 do 70 kg. Živali se danes med rejami zelo razlikujejo. V nižinskih krajih so ovce večje, na kraškem terenu telesna masa ovc ne dosega niti 45 kg. Rezultati meritev izmerjene telesne mase živali v letu 2008 kažejo, da je povprečna telesna masa ovc 30,5kg in ovnov vse do 74,5kg. Razlogiso izboljšani pogoji reje v zadnjih letih pri nekaterih rejcih, boljša prehrana in zdravstvena oskrba živali. Živali imajo dolgo resasto volno, ki jih dobro zaščiti pred mrazom in dežjem. Večina rejcev striže ovce enkrat letno, pozno spomladi. Volna te pasme ni najprimernejša za predelavo, saj so volneni izdelki zelo grobi. Prevladujejo živali bele barve z značilnimi črnimi lisami ali pikami po glavi, še bolj pa po nogah. Črne lise so redkejše v predelih, ki so poraščeni z volno. Živali imajo zelo dolg rep, ki sega skoraj do tal in je ravno tako porasel z resasto volno. Ovne krasijo izjemno bogati rogovi, ki so pri starejših ovnih nekajkrat zaviti. Rogate so tudi nekatere ženske živali, vendar so njihovi rogovi kratki.
Ovce so sezonsko plodne, torej jagnjijo le enkrat letno, spomladi. Zunajsezonske jagnjitve (tri jagnjitve v dveh letih) so izjemna redkost. Pri rejcih, katerih tropi so vključeni v kontrolo porekla in proizvodnje, se je v zadnjih letih število rojenih jagnjet na ovco in število živorojenih jagnjet v gnezdu povečalo. Vzroke lahko najdemo v izboljšanju tehnologije reje in boljšemu dokrmljevanju ovc v času brejosti. V povprečju imajo ovce 1,15 jagnjet na gnezdo, pri boljših rejcih tudi do 1,2 jagnjeta. V preteklosti je prevladovalo mnenje, da jagnjice dvojčice niso primerne za nadaljnjo rejo. Rejci tudi niso marali ovc, ki so dajale dvojčke, ker so jih ovce težko vzredile. Takšno ravnanje rejcjev je bilo moč povezati s skromno prehrano - brez dodatkov močne krme in s slabo kakovostjo sena. Jagnjeta dosežejo telesno maso 25 kg šele pri starosti 3 do 4 mesecev, včasih tudi pozneje. Povprečni denvni prirast jagnjet je 215 g. Zaradi tankih kosti, jagnjeta odlikuje dobra klavnost, slovijo pa tudi po pregovorno odlični okusnosti mesa. Zaradi majhnega števila živali je precejšen problem parjenje v sorodstvu. Pasma je bila leta 1996 vključena v program ohranjevanja avtohtonih pasem domačih živali v Sloveniji. Od takrat se stalež živali povečuje.
V letu 2006 je pri rejcih, katerih tropi so vključeni v kontrolo porekla in proizvodnje, jagnjilo 565 ovc, vseh živali v kontroli pa je bilo malo čez 800. Rezultati (plodnost in rodnost, ter rast) kažejo v povprečju 1,2 rojenih jagnjet na ovco na leto. Ker je precejšen delež živali vključenih v kontrolo, so predstavljeni rezultati primerna ocena za celotno populacijo te pasme. Ti rezultati so slabši kot pri drugih uveljavljenih pasmah ovc v Sloveniji, a se je potrebno zavedati, da je to v veliki meri posledica skromnih pogojev reje, verjetno pa tudi posledica izdatnega parjenja v sorodstvu v bližnji preteklosti.
Pri belokranjski pramenki je najpomembnejši rejski cilj usmerjen v ohranitev pasme in njenih značilnih lastnosti. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju parjenja v sorodu. S skrbnim rejskim delom, so rejci uspeli pri tej pasmi ohraniti živahen temperament živali, odpornost proti boleznim, lahke jagnjitve, dolgoživost, prilagodljivost na sušne in skromne pogoje reje, ter močno izražen materinski čut.
Rejci se za pasmo odločajo zaradi njene skromnosti, dobre prilagodljivosti na kraški teren in odlične pečenke. Večinoma rejci ovce pasejo na pašnikih v bližini doma, poleti brez dokrmljevanja, pozimi pa vse tja do prvega snega. Ker se ovce odlično obnesejo na kamnitih pašnikih, so odlične za preprečevanje zaraščanja in s tem tudi preprečevanje požarov na suhih kraških tleh. Zaradi svoje izjemne prilagodljivosti na skromne pogoje reje in kakovosti mesa je med lokalnimi rejsci belokranjska pramenka zelo cenjena.
Bovška pasma ovc (B)
Bovška ovca je slovenska avtohtona pasma ovc, ki je namenjena prireji mleka in jagnjet. Nastala je v Zgornjesoški dolini in dobila ime po kraju Bovec, kjer jo tudi največ redijo. V dolini Trente ji pravijo tudi »trentarka«. Bovška ovca izvira od prvotne bele ovce, ki je bila nekdaj razširjena v alpskem svetu (Novak, 1970). Isti avtor navaja, da je bovška ovca nastala iz križanja ovce mlekarice in ovce za volno. Bleiweis (1871) omenja na tem območju Bovca trbiško ovco. Pirc (1922) navaja, da sta tolminska in bovška ovca potomki nekdanje šotne ovce.
V Sloveniji redimo okoli 3.500 ovc bovške pasme. Zaradi dobrih proizvodnih lastnosti in prilagojenosti je pasma razširjena na širšem območju Tolmina in Zgornje Soške doline, pa tudi na drugih območjih Slovenije. Pasma je vse do danes sledila svojemu osnovnemu rejskemu cilju: prilagojenost na slabe razmere in pogoje reje. Ta rejski cilj je okvir, v katerega se prilega tudi podoba zdajšnje bovške ovce, ki jo redijo v majhnih tropih od 5 do 25 živali. Le redki redijo več 100 ovc v tropu.
Živali te pasme so relativno majhne in prilagojene na pašo visokogorskih pašnikov. Glavo imajo majhno, ozko, fino, plemenito, ravnega profila, poraščeno do ušes in po čelu (s čopom ali lahko tudi brez). Imajo ozek, zašiljen in fin gobec, bel ali črn smrček, ki je lahko tudi pikčast, odvisno od same obarvanosti živali. Oči so živahne, majhne do srednje velike in brez obrobne barve. Ovce imajo majhna, na stran štrleča ušesa. Vrat je srednje dolg in tanek ter skladno prehaja v oplečje. Neizrazito oplečje skladno prehaja v trup. Hrbet in ledja sta nemesnata, ravna in kratka. Stegno je kratko in neizrazito, trikotne oblike ter slabo omišičeno. Noge so tanke, kratke in neporaščene od linije nekaj cm nad skočnim sklepom navzdol. To ji omogoča dobro hojo po strminah gorskih pašnikov. Rep je srednje dolg. Volna je groba, dokaj resasta in neizrazito pramenasta. Povprečna višina vihra pri ovnih je do 65 cm ter med 45 – 55 cm pri ovcah, medtem ko je telesna masa pri ovnih večja od 50 kg in pri ovcah večja od 40 kg. V boljših rejah je povprečna velikost gnezda 1,4-1,5 jagnjet na gnezdo. Pogosti so dvojčki. Ovni dosežejo spolno zrelost pri starosti šestih mesecev, ovce pa malce kasneje. Za bovško pasmo je značilna dobra mlečnost. V boljših rejah dajo ovce tudi več kot 250 kg mleka v laktaciji s 6,3 % maščobe in 5,4 % beljakovin. Bovška ovca je sezonsko plodna, rejci pa izven časa pripustov ovnov nimajo v tropih.
Glavni proizvod ovc bovške pasme je mleko, ki ga rejci tradicionalno predelujejo v sir in tržijo pod zaščiteno blagovno znamko »Bovški sir«. Stranska proizvoda pri tem sta albuminska skuta in sirotka. Meso in volna sta pri bovški ovci drugotnega pomena, a tudi ne zanemarljiva.
Oplemenjena bovška pasma ovc (VFB)
Oplemenjena bovška pasma je nastala z oplemenjevanjem avtohtone bovške pasme z izredno plodno in mlečno vzhodno-frizijsko pasmo. Vzhodno-frizijska pasma izvira iz Nemčije in je ena najbolj mlečnih pasem na svetu. Za pasma je bila izbrana zaradi lastnosti, ki so pomembne za intenzivno prirejo mleka: velika mlečnost, lepa in funkcionalna vimena, zgodnja spolna zrelost jagnjic in velika gnezda.
Oplemenjevanje avtohtone bovške pasme je bilo izvedeno z namenom, da bi dobili pasmo, katere ovce bi bile večje in bi omogočale večjo prirejo mleka iz kvalitetne osnovne krme. Kot takšna je oplemenjena bovška pasma primerna za reje z boljšimi pogoji reje - predvsem z boljšo prehrano. Telesna masa ovc je okoli 75 kg, za živali pa je značilno, da so brez rogov.
Istrska pramenka - pasma ovc (IP)
Istrska pramenka je ena izmed štirih slovenskih avtohtonih pasem ovc. Namenjena je prireji mleka in jagnjet (mlečna usmeritev). Pasma se je oblikovala na območju Krasa in Istre, kjer so ovčarji redili domačo, avtohtono ovco, ki so ji rekli istrijanka, kraška ovca, primorska ovca in celo ovce surove volne. V preteklosti je bila ovčereja na tem območju precej razširjena in razvita. Znana je bila kratka in dolga transhumanca. Istrsko pramenko so redili predvsem zaradi njenih izrednih lastnosti, kot so sposobnost dolge hoje in paše med kamenjem. Ovca popase tudi suho staro pašo, spretno pa med kamenjem išče mlado travo. Rejci istrske pramenke so najbolj znani na Krasu in v Istri.
V zgodovinskih virih zasledimo, da je bila ovčereja na kraškem predelu zelo dobro razvita. Ovčerejci so tako pridobili meso in mleko, iz katerega so delali izdelke. Paša je poleti potekala na Snežniku in v okolici, jeseni v okolici Vremščice, v zimskem obdobju pa v Istri in Furlaniji.
Istrska pramenka je ovca precej velikega okvirja, ki je posledica dolgega, visoko nasajenega trupa ter dolgih, močnih nog. Noge živali so močne s čvrstimi in trdimi biclji. Živali so srednje omišičene. Ozko glavo z nosnim grebenom in štrlečimi ušesi ima nasajeno na dolgem vratu. Ovce so praviloma brez rogov, ovni pa imajo dobro razvite, zavite rogove. Barva plašča večine ovc je bela s temnimi pikami po glavi in trupu. Pri nekaterih živalih prevladuje temna barva. Za pramenke je značilna slabša poraščenost z volno, saj je po nogah in trebuhu večinoma gola, drugod pa jo pokriva le groba krovna dlaka. Vime ima pravilne oblike, visoko pripeto, z velikimi in lepimi seski.
Po videzu se istrijanke med seboj ločijo in od tod tudi poimenovanje za krajevno značilnost videza ovce (v vsaki reji je drugačen videz ovce). Tako so rejci redili bele ovce - zelenke, črne - more, pikaste - pike, lisaste - lise, ovce s kratkimi uhlji - čube, rogate - rožke, brez rogov – mulaste in tako v nedogled.
Telesna masa ovc se giblje od 60 do75 kg, ovni pa dosežejo do 95 in več kg. Vsi soji pramenke so pozno zreli, rast končajo pri starosti treh do štirih let. Spolno dozorijo pri starosti 16 do 18 mesecev. Nekdaj so za pleme odbirali le vzdržljive in skromne živali z enim jagnjetom, ki so bile sposobne prehoditi tudi po več deset kilometrov na dan. Danes je prireja pri istrski pramenki v povprečju večja kot je bila v preteklosti, ko sta bili oskrba in prehrana skromnejši. Velikost gnezda je v povprečju 1,21 rojenih jagnjet, ovce pa dajo v celotni laktaciji v povprečju okrog 140 kg mleka s 7,3 % mlečne maščobe in 5,7 % beljakovin. Nekatere ovce dajejo v povprečju več kot 8 % maščobe in več kot 6 % beljakovin. Vime je obsežno, dobro pripeto, izenačeno, primerno za strojno in ročno molžo, seski so dolgi 5 cm ali več, debelina seskov je nad 1,8 cm. Ovce so sezonsko plodne.
Še link: http://www.drobnica.si/
Nazadnje urejal/a kmetija 27 Jan 2014 19:18; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
admin
Administrator foruma
Pridružen/-a: 03.12. 2012, 09:43
Prispevkov: 1276
|
| Objavljeno: 27 Jan 2014 19:02 Naslov sporočila: |
|
|
| Hvala za prispevek, prosil bi samo, če lahko spodaj navedete še avtorja fotografij in pa avtorja literature. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group
|
Forum
Pogosta vprašanja
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava/Odjava
